Tema: Darovanje organov

»Klic, da imajo ustrezna jetra zame, je prišel okoli 10. ure zvečer.«

»Če zdaj pomislim, je bilo že zelo hudo, čeprav se mi je takrat zdelo, da bom že še zdržala.«

»Če ne bi bilo transplantacije, me ne bi bilo tu.«

»Če ne govorimo o tem, se strahovi, tudi tisti neutemeljeni, zgolj poglabljajo.«

»Do podatkov iz darovalcev vse do smrti posameznika nima dostopa nihče.«

»Ta brazgotina je zgodba o strahu, jezi, obupu, žalosti.«

»Do septembra smo v našem transplantacijskem centru presadili 95 organov, od tega 45 ledvic, 20 src, 14 jeter, 15 pljuč in eno trebušno slinavko. Letošnji rezultati so boljši kot lani.«

»Postopka sta dva, lahko se zglasite na enem od mest, kjer je opredelitev mogoče opraviti s posebej pooblaščenimi osebami, takrat potrebujete samo osebno izkaznico in kartico zdravstvenega zavarovanja.«

»Ta podatek je zaklenjen do ure vaše smrti, šele ko je vaša smrt dejansko v sistemu katere koli bolnišnice vpisana, se sproži možnost vpogleda v register, in še to samo pooblaščene osebe s profesionalno kartico, tako da ni nobene bojazni, da bi lahko kdor koli do tega vašega podatka prišel.«

»Če se oseba ni opredelila v času življenja, o dovoljenju za darovanje organov vprašamo svojce.«